Življenje, izpolnjeno s sijajnimi odgovori na neprestano vedoželjnost.

Drago Bac (1953 – 2015),
akademski kipar, restavrator specialist, fotograf.

Vrste varstvenikov kulturne dediščine je mnogo prezgodaj zapustil kolega Drago Bac.

Blag kot osebnost, zavezan visokim merilom stroke, neizmerno predan radovednosti, vedoželjen in brezkompromisen mož, ki je delo svojih rok radodarno delil po slovenskih kulturnih spomenikih. S svojimi mislimi in javnim nastopanjem je bil zadržan, odmerjal jih je le tistim, ki so se približali smislom resnega dela. V času, ki sprejema le pompoznost in vsiljeno samopredstavitev, je navidez neupravičeno ostajal v ozadju. Blag nasmeh in iskriva domislica sta bila zunanji znak, da je medsebojni stik zaželen, in to je, kljub dolgoletni diagnozi težke bolezni, na srečo lahko trajalo do zadnjih dni njegovega življenja.

V poklicni poti je velik del zgodnjih delovnih let usmeril v kolektiv kolegov restavratorjev, zbranih v Restavratorskem centru RS. Pravzaprav zgodaj, v času, ko to še ni bilo pogosto, je postal popotnik na poti samostojnega kulturnega delavca. Delil je vse težave te negotove usode, a je izbral pot, posejano s svobodnimi odločitvami in neomejenim osebnim izobraževanjem.

Zapustil nam je v palimpsest časa zapisane sloje posegov na kamnu, ometih, barvah in strukturah, podaljšanih v bivanje oblik in površin, v pretanjene fotografije zapisane podobe.

Član ICOMOS je bil že v časih nekdanje skupne domovine, pobude in predloge je uresničeval v Izvršnem odboru organizacije v treh mandati, vse do leta 2013.

Ko se od kolega poslavljamo, ostajamo vsak s svojim preizpraševanjem lastnega prispevka k trajnosti kulturne dediščine na Slovenskem.

Jovo Grobovšek
častni predsednik Združenja ICOMOS/SI