Ob 18. aprilu – Mednarodnem dnevu spomenikov in spomeniških območij

Začetek tedna, v katerem praznujemo Mednarodni dan spomenikov in spomeniških območij, je zaznamoval uničujoč požar v katedrali Notre Dame, simbolu Pariza in Francije, dediščini sveta. Pariz, Francija in vsa svetovna skupnost smo nemočno spremljali, kako ognjeni zublji požirajo enega najpomembnejših spomenikov naše civilizacije.

Katedrala Notre Dame, ki že več kot osem stoletij kljubuje času in soustvarja življenje Pariza, se je dotaknila vseh, ki smo jo obiskali, občudovali mojstrsko graditeljstvo ter njeno brezčasno lepoto, je utrpela nepopravljivo škodo. Bravuroznost francoskih arhitektov in ustvarjalcev, ki je bila izpričana v njej, je izginjala in bili smo le nemočni opazovalci.

Organizacija ICOMOS, ki ji je André Malraux, odličen francoski politik in protagonist varovanja kulturne dediščine ne le v francoskem, ampak v svetovnem merilu, prijazno omogočil domovanje v Parizu, je z mestom zato še posebej povezana. Ob tragičnem dogodku je ICOMOS Slovenija poslal francoskim kolegom in veleposlanici Republike Francije v Sloveniji gospe Florence Ferrari pismo podpore in ponudil svojo pomoč pri aktivnostih, vezanih na prenovo katedrale.

Taka nenadna izguba nas vse opomni, kako ranljiva je naša dediščina in da so njene izgubljene vrednote, tako materialne kot nesnovne, nenadomestljive. Hkrati pa izpostavi vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi bila v nesreči ogrožena dediščina za katero smo sami odgovorni? Kaj lahko storimo za bolj učinkovito varovanje naših spomenikov?

Na prvem mestu je ob aktivnem varstvu, potrebno izpostaviti pomen dokumentiranja dediščine, za kar v našem proračunu ob vseh nujnih aktivnostih kronično primanjkuje denarja. Problematiko so že velikokrat izpostavili strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Tudi Združenje ICOMOS Slovenija opozarja na pomen sistematičnega financiranja raziskovanja dediščine, njenega evidentiranja in dokumentiranja ter pomena dela na področju preventivnega varovanja dediščine v okviru strokovnih srečanj, ki jih pripravljamo.

Letos smo se zbrali na posvetu Priložnosti dediščine slovenskega podeželja že 16. aprila na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, da bi osvetlili problematiko varovanja krajin podeželja, ki je letošnja globalna tema praznovanja. Strokovnjaki z različnih področij, ki skrbijo za ohranjanje in razvoj podeželja, kjer se narava in človekovo poseganje vanje že stoletja prepletata, smo izpostavili aktualne izzive in primere dobrih praks. Krajine podeželja so skozi čas nakopičile izjemno zakladnico snovne in nesnovne dediščine.

Rečemo lahko, da so krajine podeželja tiste, ki odražajo najdaljšo razvojno kontinuiteto. Tu bi si izposodila misel Simona Schama, ki pravi, da so »krajine zgrajene iz ravno toliko spominskih kot kameninskih plasti«. Ključna za ohranjanje vse te raznovrstnosti je njihova uravnotežena, skladna raba in ohranjanje dejavnosti, ki so odraz skladnega sobivanja človeka z naravo.

Industrializirano kmetovanje, neracionalno razraščanje urbanizacije na kmetijske površine na eni strani in na drugi zaraščanje kulturne krajine so problemi, ki so jih strokovnjaki izpostavili na torkovem posvetu. Še posebej je bilo izpostavljeno uničevanje stavbne dediščine na podeželj, čeprav prav na njej gradimo kulturno turistično ponudbo Slovenije. Slednje je dokaz, da varovanje dediščine ni cokla razvoja, kot se ji velikokrat očita, temveč ravno nasprotno.

Dediščina postaja vedno bolj intenzivno vpeta v razvojne programe in turistično ponudno. Nove razvojne strategije jo izpostavljajo kot enega naših ključnih razvojnih potencialov in temu primerno je potrebno z dediščino ravnati. Dejstvo je, da njeno ohranjanje ni le temelj trajnostnega uravnoteženega prihodnjega razvoja, ampak tudi podstat naše biti. Je to kar smo, kar nas povezuje s svetom in hkrati dela drugačne.
V upanju, da bo tragičen dogodek z začetka tedna vzpodbudil vse – tako strokovnjake in odločevalce na vseh ravneh, predvsem pa lastnike dediščine, da se še bolj zavzeto zavzemajo za dediščino in njene vrednote ter v spoštljivem dialogu iščejo ustrezne rešitve za njeno prihodnost, tako na podeželju kot v naših mestih, vas pozdravljam v imenu Slovenskega nacionalnega združenja za spomenike in spomeniška območja ICOMOS.

dr. Sonja Ifko
predsednica Združenja ICOMOS Slovenija

(Skupno 62 obiskov, današnjih obiskov 1)