Tretja monografija Združenja ICOMOS Slovenija se osredotoča na temo Upravljanja območij kulturne dediščine. Predstavljena besedila se posevačajo specifičnim problematikam in jih obravnavajo v kontekstu ključnih tem kot so: pravni in administrativni temelji upravljanja območij kulturne dediščine, pristopi in politike upravljanja ter izzivi, ki jih prinaša kulturni.

V knjigi je osem prispevkov. Uvodnega je pripravila Jelka Pirkovič. V njem predstavlja sodobne koncepte upravljanja dediščine. Sledijo štirje prispevki o izzivih upravljanja dediščinskih območij v Sloveniji. Špela Spanžel nas seznanja z uveljavljanjem upravljanja UNESCO kulturne dediščine v Sloveniji, Nataša Kolenc pa o izzivih zasebno-javnega partnerstva pri obnovi stavbne dediščine. Prispevek Tomaža Goloba podaja teoretičen pregled participatornega upravljanja urbanih območij in ga sooča s primeri iz Slovenije. Vlasta Vodeb poroča o primerih dobrih praks, povezanih z uporaoi HBIM metod pri upravljanju in monitoringu zgodovinskih stavbnih območij.

Sledijo članki, ki ilustrirajo primere upravljanja dediščinskih območij zunaj Slovenije. Ton temu delu daje prispevek Helene Kendrick o izjemnem uspehu regeneracije Glasgowa na Škotskem. Glasgowu se je v tridesetih leth uspelo preleviti iz propadajočega industrijskega mesta v cvetočo kulturno prestolnico in center kreativnih industrij. Primer Mostarja in njegove povezanosti s kulturnim turizmom, ki mu je nov pospešek dal vpis na sezam svetovne dediščine, je predstavljen v članku Aide Idrizbegović Konič in Jasenke Čakarić. Monografsko publikacijo zaključuje zanimiv primer rudarskega mesta Almaden v Španiji – sestrskega mesta slovenske Idrije pri vpisu na seznam svetovne dediščine. Tukaj namreč zanesenjaki z vsakoletnim uprizarjanjem žive zgodovine razvijajo zavest lokalne skupnosti in obiskovalcev o pomenu dediščinskih vrednot kot najboljše popotnice za prihodni razvoj mesta in regije. Knjigo sta uredili Jelka Pirkovič in Sonja Ifko.

Povezava do publikacije (pdf)

 

(Skupno 74 obiskov, današnjih obiskov 1)